Diagnozo demence postavi zdravniška ekipa: 

• splošni zdravnik,
• nevrolog,
• psihiater,
• zdravnik za oskrbo starejših oseb (geriater),
• logoped. 

Pred preiskavo kognitivno-komunikacijskih motenj, povezanih z demenco, je pomembno premisliti o vplivu senzorne motnje, depresije in zdravil, ki jih oseba trenutno jemlje, na kognitivne funkcije. Če preiskava pokaže kognitivno motnjo, se posameznike napoti k logopedu, ki bo opravil izčrpno oceno komunikacijske funkcije. 

Komunikacija je bistven del vsakdanjega življenja in način, kako ljudje komuniciramo, je edinstven in vpliva na kakovost odnosa s tistimi, s katerimi se sporazumevamo. Kognitivni upad, povezan z demenco, vpliva tudi na posameznikovo zmožnost komuniciranja, in sicer na razumevanje in izražanje jezikovnih informacij. Demenca povzroča težave v komunikaciji osebam z demenco in njihovim negovalcem ter lahko povzroča tudi težave pri žvečenju, pitju in požiranju. Kot član multidisciplinarne ekipe logoped prispeva k pravočasni diagnozi, odstranitvi komunikacijskih ovir, izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco in izboljšanju neodvisnosti oseb z demenco. Logoped je strokovnjak, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami neposredno oceni in zdravi te težave ter na različne načine pomaga osebi z demenco, njenim negovalcem in širšemu zdravstvenemu osebju.

Vloga logopeda je oceniti kognitivno-komunikacijske pomanjkljivosti, povezane z demenco (npr. težave s spominom; izgubo orientacije v času, prostoru in izgubo orientacije osebe; težave pri razumevanju jezika in izražanju ter težave s požiranjem) in prepoznati kulturne, okoljske in jezikovne dejavnike, ki ovirajo funkcioniranje. Pri demenci je pomembno prepoznati jezikovno motnjo, saj to pomaga postaviti pravilno diagnozo določene vrste demence, spremeniti napoved in način obvladovanja demence. Jezikovne motnje lahko včasih ostanejo neopažene.

Logoped določi najustreznejši protokol ocenjevanja glede na fazo demence in komunikacijske potrebe osebe. Pri izbiri instrumentov za kognitivno-komunikacijsko preiskavo klinični zdravnik upošteva kulturno in jezikovno ozadje osebe, za kar uporabi teste, ki vključujejo normativne vzorce kulturno in etnično raznolikih skupin, kadar so na voljo.

Po temeljiti oceni logoped pripravi načrt zdravljenja. K vsaki osebi pristopi individualno. Vsak načrt zdravljenja je edinstven in načrtovan tako, da kar najbolje odgovarja težavam, s katerimi se sooča oseba z demenco.

Demenca lahko povzroči težave z mišicami, ki omogočajo oblikovanje govora, kar se imenuje disartrija. V tem primeru lahko logoped pomaga z različnimi vajami za ustno votlino, ki krepijo ustne mišice.

Obstaja veliko različnih vaj za zdravljenje jezikovnih težav oseb z demenco, kot so tehnologije poimenovanja, opisovanja in pomnjenja. Kadar je treba, logopedi uporabijo tudi različne oblike povečevalne in alternativne komunikacije kot pomoč pri komunikaciji z osebami z demenco. Za pomoč osebam z demenco pri družbeni interakciji je bilo uspešno uporabljenih veliko neelektronskih ali nizkotehnoloških pristopov h komunikaciji. Obstaja veliko oblik pomoči, ki vključujejo dražljaje, ki so zelo pomembni za vsakdanje življenje oseb, npr. znaki, oznake, koledarji, table za komunikacijo, štoparice in drugi vidni simboli, ki olajšajo komuniciranje.

Težave s požiranjem (disfagija) so lahko tudi ena izmed posledic demence. Disfagija lahko nastane v ustni votlini, žrelu in/ali požiralniku. Povzroči jo lahko poškodba delov možganov, ki usklajujejo mišice, odgovorne za požiranje. Zaradi težav s požiranjem se lahko oseba težje ustrezno in varno prehranjuje. Logoped lahko osebo z disfagijo nauči veliko rehabilitacijskih in kompenzacijskih strategij in lahko tudi priporoči ustrezno dieto ter pomaga pri prilagoditvi prehrane (vrste, količine in gostote hrane). Če se med ocenjevanjem izkaže potreba po tem, lahko logoped priporoči tudi alternativne metode prehranjevanja, kot je hranjenje po cevki.

Logoped lahko negovalcem in/ali družinskim članom ponudi pomoč. Pomaga jim lahko vzpostaviti učinkovito komunikacijo, da se prepreči neustrezno vedenje, ki se lahko razvije iz frustracije kot posledice neustrezne komunikacije.