Je demenca nevrološka ali psihiatrična motnja?

Tradicionalno je nevrologija osredotočena na motorične in zaznavne spremembe, povezane z možganskimi boleznimi, kot so kap, Parkinsonova bolezen ali multipla skleroza.   

Psihiatrija je bolj osredotočena na anomalije v vedenju, razpoloženju in kogniciji, ki so ključne značilnosti shizofrenije ali hujše depresije. Demenca spada vmes med nevrologijo in psihiatrijo, ker se skoraj pri vseh osebah z demenco v času bolezni razvijejo vedenjski in čustveni simptomi in veliko oblik demence vključuje motnje pri gibanju, na primer demenca z Lewyjevimi telesci, Huntingtonova bolezen ali cerebrovaskularna bolezen.

Razumevanje psiholoških simptomov

Ena izmed najpogostejših diagnostičnih dilem je razlikovanje med kognitivnimi motnjami, nastalimi zaradi depresije (to se je prej imenovalo »psevdo demenca«), in demenco. Pri obeh motnjah se lahko najprej pojavi pozabljivost, umik iz družbe in psihomotorična upočasnitev. Psihiatri so usposobljeni za prepoznavo subtilnih razlik, zlasti kar zadeva trud, frustracijo, krivdo in samomorilne misli.

Skrb za negovalce

Skrb za osebo z demenco je izjemno zahtevna. Skoraj vsi negovalci poročajo o izčrpanosti, jezi in depresiji, ki so neposredno povezane z vlogo negovanja. Tudi družinske člane je pogosto treba oceniti in zdraviti. Pomembna vloga psihiatra je prepoznati znake in simptome izgorelosti in depresije in takoj začeti s psihoterapevtskim ali farmakološkim zdravljenjem.

Ocena funkcionalnih zmožnosti

Iz svojih izkušenj s kroničnimi mentalnimi boleznimi so psihiatri vajeni ocenjevati prednosti in pomanjkljivosti osebe v vsakdanjem življenju. Določijo lahko, katere vrste stvari osebe še vedno lahko dobro opravljajo z minimalno pomočjo in naloge, ki presegajo še ohranjene zmožnosti in se jim je treba izogibati. Psihiatri so zadolženi tudi za sklic socialnih delavcev, medicinskih sester, delovnih terapevtov in fizioterapevtov, da omogočijo optimalno življenjsko okolje osebam z demenco, in odgovorijo na praktična vprašanja negovalcev.

Obvladovanje spremenjenega vedenja

Psihiatri so zlasti dobro usposobljeni za prepoznavo in zdravljenje vedenjskih motenj, ki pogosto spremljajo demenco, kot so razdražljivost, tavanje, neustrezno družbeno vedenje in ponavljajoče aktivnosti. Po izvedenih spremembah okolja in vedenja so za nadzor motečega vedenja lahko potrebna zdravila, ki se pogosto uporabljajo pri psihiatričnih motnjah.

Ocena zmožnosti

Psihiatri pogosto pomagajo pri ocenjevanju zmožnosti oseb z demenco. To postane pomembno, kadar je potrebno soglasje za zdravljenje ali pa za sprejetje finančnih odločitev ali pripravo zdravstvene oporoke. Psihiatri lahko pomagajo odvetnikom in sodiščem, tako da ocenijo zmožnosti sprejemanja odločitev posameznika, kadar je to potrebno za določitev skrbništva ali pridobitev pooblastila za zastopanje. 

Izobraževanje oseb z demenco in negovalcev

Izobraževanje osebe z demenco in njene družine je bistveni del zdravljenja demence, ki ga lahko opravijo psihiatri enako kot pri kroničnih mentalnih boleznih. Psihiater je seznanjen z viri v skupnosti, ki bi lahko koristili osebam z demenco in njihovim negovalcem. Pogosto so to lokalna sekcija združenja za Alzheimerjevo bolezen, skupine za pomoč družinam, skupine za pomoč pri samostojnem življenju, oskrbni domovi, specializirani za oskrbo oseb z demenco, in dnevni centri za odrasle.