Komunikacija je bistveni del obvladovanja demence
Pri pogovoru z osebami z demenco je treba upoštevati veliko dejavnikov, vsak izmed katerih vpliva na proces komunikacije. Težave s sluhom, kognitivne motnje in jezikovno nazadovanje jim lahko oteži sodelovanje v pogovoru ne glede na to, na kateri strani komunikacijskega kanala so.
Splošna priporočila za komunikacijo z osebami z demenco*
- Prilagodite stil svoje komunikacije ravni kognitivnih omejitev in upoštevajte kulturno ozadje, prejšnje navade in vedenje oseb z demenco.
- Izogibajte se kritiki in nesoglasjem, ne kritizirajte, sprejmite njihovo mnenje in od tam nadaljujte.
- Uskladite svojo verbalno in neverbalno komunikacijo. Drža, ton glasu, obrazni izrazi in govorica telesa dajejo enako sporočilo kot vaše besede.
- Ne govorite v visokih tonih in hitro, saj lahko povzročite nelagodje, oslabite razumevanje in povzročite čustveno nelagodje.
- Spoštujte osebni prostor, izogibajte se hitrim gibom, ohranite stik z očmi in uporabite pomirjujoče kretnje.
- Ustvarite mirno okolje in odstranite vizualne in akustične motnje.
Govorna in jezikovna motnja v različnih fazah demence
Jezikovne in govorne težave se razlikujejo glede na vrsto in fazo demence. Ko demenca napreduje, se zmožnost verbalnega izražanja in razumevanja močno poslabša.
V začetnih fazah demence se osebe še lahko vključujejo v smiselne pogovore, vendar pa so lahko že prisotne zelo subtilne spremembe v spontanem govoru, npr. počasnejši odgovori, premori med besedami, počasna verbalizacija, upočasnjeno govorjenje zaradi težav z iskanjem besed in manjši obseg komunikacije.
V fazi hude demence je oseba z demenco lahko sposobna oblikovati le po eno besedo ali glas. V tej fazi je neverbalna komunikacija še vedno lahko način komuniciranja.
Tudi upad semantičnega spomina (poznavanja pomena besed) vpliva na govorjenje, razumevanje, pisanje in branje.
Govorna in jezikovna motnja pri Alzheimerjevi bolezni
Čeprav se lahko že v fazi blagega kognitivnega upada zaznajo manjše spremembe v verbalni zmožnosti, postane govorna in jezikovna motnja običajno bolj očitna v fazi zmerne demence. Težave z iskanjem besed so najočitnejši simptom. V poznejših fazah se poslabša tudi zmožnost razumevanja besed.
Govorna in jezikovna motnja pri frontotemporalnih degeneracijah
Obstajata dve različici frontotemporalne degeneracije, kjer je jezikovna motnja najbolj zgoden in vodilni simptom, medtem ko so lahko druge kognitivne zmožnosti in vsakodnevne aktivnosti najprej ohranjene. Pri različici, imenovani »primarna nefluentna afazija«, obstaja težava z verbalizacijo. Pri drugi različici, imenovani »semantična afazija«, pa gre za postopno izgubo pomena besed, predmetov in obrazov.
Vloga komunikacije za kakovostno življenje oseb z demenco
Pomanjkanje negovalčevih ustreznih komunikacijskih veščin lahko povzroči vznemirjenost in druga spremenjena vedenja pri osebah z demenco. Negovalci morajo pozorno poslušati, natančno opazovati in poskusiti prepoznati čustva. Tako lahko prepoznajo sporočila, ki jih osebe z demenco ne morejo več verbalno sporočiti.
Komunikacija z negovalci
Ko se postavi diagnoza, negovalci potrebujejo informacije o simptomih, osnovni bolezni, napovedi in možnostih zdravljenja, vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi metodami. Negovalci morajo biti tudi obveščeni, kdaj in kako uvesti dnevne kognitivne, rekreacijske, telesne in druge aktivnosti. Naučiti se morajo poiskati ustrezen obseg in težavnost nalog ter kako prilagoditi svoja pričakovanja.
Vključevanje drugih družinskih članov in deljenje bremena oskrbe, vključenost v odločanje in premestitev v institucionalno oskrbo so zelo občutljive teme. Negovalce je treba napotiti na lokalne službe, vključno z organizacijami za negovalce in paciente, ki nudijo svetovanje, skupinami za pomoč in drugimi storitvami svetovanja.
Seveda je treba prepoznati lastne potrebe negovalcev. Vloga negovanja je povezana z visoko stopnjo stiske, vpliva na družbeno življenje in predstavlja veliko finančno breme. Posledično so negovalci bolj podvrženi psihiatričnim in psihosomatskim boleznim.
Več informacij …
Spodaj so na voljo dodatne informacije o vlogi, ki jo za osebe z demenco opravljajo govorni terapevti, in o načinu komuniciranja, ki se osredotoča na posameznika, validacijski terapiji in pomembnosti neverbalne komunikacije.
Logoped oceni naravo in obseg motene komunikacije. Ponudi orodja in vaje, ki angažirajo ohranjene spretnosti komunikacije, ali uporabi kompenzacijske strategije. Logopedi lahko tudi pomagajo pri težavah s požiranjem, ki lahko nastanejo v pozni fazi demence in so zlasti težavne pri frontotemporalni demenci.
Preberite več o logopedih v poglavju »Poklici in njihove vloge«.
Komunikacijski okvir VERA predstavlja proces komunikacije po korakih, ki povzroča sočutne in tople odnose. Uporabljajo ga različne zdravstvene stroke kot strukturiran vodnik za interpretacijo, komunikacijo in ustrezen odziv pri pogovoru z osebami z demenco.
Ključni pojmi okvira VERA
- Validacija (ang. Validate) – dati vrednost vedenju osebe, ceniti verbalno izražanje osebe z demenco in mu dati oseben pomen ter poskrbeti, da o tem vedenju ne dajete negativnih in/ali nekoristnih komentarjev.
- Sodelovanje/čustva (ang. Engage/emotion) – biti pozoren na osnoven čustveni kontekst pogovora
- Pomiritev (ang. Reassure) – uporabiti besede in/ali dejanja, da se zagotovi občutek varnosti in udobja
- Aktivnost (ang. Activity) – narediti nekaj v pomoč osebi pri njenih skrbeh ali jo vključiti v ustrezno aktivnost
Validacija je način terapevtske komunikacije, ki se najpogosteje uporabi za povezavo z osebami z zmerno ali hudo obliko demence. Osredotoča se na to, kako se jim približati v njihovem svetu in ne na to, da se jih prepričuje v realnost, se z njimi prepira in vzpostavlja občutek nelagodja. Validacijska metoda tudi spodbuja starostnike s kognitivno motnjo k večji komunikaciji. Blaži stres in krepi dostojanstvo in dobro počutje.
Validacijska teorija pravi, da osebe z napredovano demenco pogosto poskušajo razrešiti težave iz preteklosti. To se pogosto izrazi z dezorientiranim in včasih bizarnim vedenjem. Če sprejmete njihove resničnosti in jim omogočite, da izrazijo svoja čustva, se pogosto zmanjša intenziteta njihovih čustev in občutij. Poleg tega to tudi vodi v boljšo pripravljenost na komunikacijo in zmanjšuje možnost napredovanja v resnejše faze dezorientacije.
V poznejših fazah demence se komunikacija nenehno poslabšuje, ker osebe postopoma izgubljajo zmožnost govorjenja in razumevanja govora. Vendar potreba po komunikaciji z drugimi ljudmi ostaja prisotna tudi v teh fazah.
Govorna podloga je nizkotehnološko orodje, ki osebam omogoča izražanje čustev s slikami in simboli na enostavni podlogi. Orodje je enostavno narediti in ima enostavna navodila za uporabo. Osebam z govornimi težavami pomaga sodelovati v pogovoru in izraziti mnenje in čustva o različnih temah. Tako izboljšuje učinkovitost komunikacije.
V fazi napredovane demence, ko verbalna komunikacija ni več mogoča, osebe še vedno komunicirajo z zvoki in neverbalnimi znaki. Na tej točki se je smiselno naučiti pomena kretenj in načina komunikacije posameznika, ki ne komunicira verbalno, in se poskusiti povezati z njimi prek njihovega načina komunikacije.
