Demenca je zdravstveno stanje, ki vpliva na celotno osebo. Spremeni kognitivne zmožnosti, funkcionalno zmožnost, vedenje in telesno stanje. S svojim znanjem in spretnostmi lahko zdravstveni delavci omogočite velike koristi bolnikom z demenco in njihovim negovalcem ter pomembno prispevate h kakovosti njihovega življenja. Ta program vam bo pomagal izboljšati vaše znanje in spretnosti na področju demence ter vam olajšal in izboljšal poklicno življenje.
Demenca je pogosta in naraščajoča zdravstvena težava
Demenca je hitro naraščajoč družbeni izziv in izziv javnega zdravja. Skoraj nemogoče je najti nekoga, ki še ni bil v stiku z demenco, vsaj prek prijateljev ali družine. Po svetu živi približno 40-50 milijonov bolnikov z demenco1,2.
Razmerje med osebami, starimi 65 let in več, in delovno aktivnim prebivalstvom (količnik starostne odvisnosti) naj bi se po napovedih močno povečalo in zaradi daljše pričakovane življenjske dobe se bo v naslednjih dveh desetletjih število starejših odraslih, ki živijo z demenco, povečalo za 50 %3.
Za diagnozo stojita oseba in družina
Demenca ni bolezen, temveč vzorec simptomov (medicinski izraz je »sindrom«), ki lahko nastane kot posledica več vzrokov, vključno z boleznimi možganov, okužbami, vnetji, poškodbami glave, tumorji in drugim. Simptomi demence se kažejo v kognitivni zmožnosti, opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, vedenju, čustvenem stanju in družbenem vedenju ter telesnem funkcioniranju. Vzorec simptomov kaže veliko raznolikost, odvisno od tega, na katere dele možganov vzrok najresneje vpliva6.
Diagnoza demence ima ogromen vpliv na celotno osebo v smislu njene osebne identitete in samozavesti. Poleg tega vpliva tudi na vloge in medosebne odnose v družini in širše družbene odnose. Simptomi demence z njeno postopno razvijajočo se naravo povzročajo vse večjo nezmožnost.
Demenca ima torej močan vpliv na kakovost življenja posameznika. Vendar pa kakovosti življenja oseb z demenco ne določa le kognitivni upad, ki je posledica patološkega procesa, temveč je v veliki meri odvisna od samostojnosti, nadaljevanja posameznikovega življenjskega stila, doseganja osebno pomembnih ciljev, pomembnih dejavnosti in sodelovanja v zgodnji fazi; varnosti, razumevanja in družbene povezanosti v zmerni fazi; in od udobja, dostojanstva in sočutnih odnosov v hudi fazi. Dejavniki v okolju so lahko torej podporni in delujejo kompenzacijsko.
Pomembno se je zavedati, da se lahko vse te dejavnike potencialno spremeni, in vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je:
Kako lahko različne stroke osebi z demenco pomagajo izboljšati kakovost življenja?
Kakovost življenja oseb z demenco se lahko izboljša!
Demenca je dolgo veljala kot stanje, ki se ga ne da niti preprečiti niti zdraviti, vendar se v zadnjem času kaže bolj optimistična napoved. Čeprav še vedno ni zdravila za večino bolezni, ki povzročajo demenco, pa vemo, da lahko obvladujemo veliko njenih znakov in da je mogoče izboljšati kakovost življenja oseb z demenco in njihovih družinskih negovalcev8.
Primarni cilji obvladovanja demence so omogočanje optimalne kakovosti življenja v času bolezni, tako da se kar najbolj izboljša funkcionalna zmožnost in spodbuja neodvisnost, znova vzpostavi izgubljena funkcija, kadar je to mogoče, in da se življenje prilagodi izgubljeni funkciji, ki se je ne da znova vzpostaviti9. Zgornja slika prikazuje, da se lahko ukrepi izvajajo na veliko ravneh.
Na področju demence danes obstaja upanje, da bi lahko osebe z demenco živele življenje s spoštovanjem, dostojanstvom in podporo. Uspešno sodelovanje vsek udeležencev na področju obvladovanja demence, kot so delovni terapevti, socialni delavci, medicinske sestre, fizioterapevti, osebni zdravniki, psihiatri, nevrologi ali psihologi, je bistveno za ohranjanje kakovosti življenja oseb z demenco in njihovih družin.
Kaj lahko kot strokovnjaki naredite prav zdaj? Začnite ukrepati s pomočjo tega programa!
Primeri
Jane je imela težave z vsakodnevno skrbjo zase in za gospodinjstvo. Ni bila prepričana, ali je vzela tablete in pobrala pošto, ter ni vedela, kako se uporabi njen nov pralni stroj. Socialni delavec ji je priporočil podporne tehnologije z opomniki in opombami, s čimer si je lahko bolje organizirala svoj dan.
Diana je opazila, da ima njen mož težave pri iskanju pravih besed. Po nasvetu delovnega terapevta je našla gradivo za kognitivno učenje v spominski kliniki ter z njim sodelovala pri učenju pogovorov o različnih temah.
Daniel je bil čez dan tesnoben in živčen, a ni vedel, zakaj. Srečanja s prostovoljcem, ko sta skupaj igrala klavir, so mu pomagala, da se je umiril celo brez zdravil.
Več …
Spodaj lahko najdete dodatne informacije o demografskih spremembah in številu oseb z demenco na področju Podonavja.
V zadnjem stoletju je pričakovana življenjska doba ob rojstvu hitro narasla zaradi različnih dejavnikov, npr. upada umrljivosti dojenčkov, izboljšanja življenjskega standarda, boljšega življenjskega sloga in boljše izobrazbe ter napredkov v zdravstvu in medicini1,2, in stopnja starostnikov v svetu je višja kot kdaj koli prej. Trenutno je v svetu 8,5 odstotka (617 milijonov) ljudi, starih 65 let in več, ta odstotek pa naj bi po predvidevanjih narastel na skoraj 17 odstotkov svetovne populacije do leta 2050 (1,6 milijarde)3. Globalni trendi se odražajo tudi v Podonavju, kar je prikazano v spodnjih slikah.
Tako kot v drugih delih Evrope je tudi v Podonavju demenca postala eden izmed glavnih zdravstvenih in socialnih izzivov. V vseh državah Podonavja skupaj je demenca prizadela vsaj 1,6 milijona starostnikov5. Ocene številk v posameznih državah so navedene v spodnji sliki.
Omenili smo že velik porast pričakovane življenjske dobe in števila oseb z demenco. Zaradi teh dejstev se bo po pričakovanjih povečalo število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, za 30 %, medtem ko bo število posameznikov, ki lahko nudijo dolgotrajno oskrbo, upadlo6. Poleg tega predstavlja posebno težavo v Podonavju odseljevanje izkušenih zdravstvenih delavcev (»beg oskrbe«) zaradi ekonomskih in zdravstvenih razlogov7, zaradi česar primanjkuje usposobljenega zdravstvenega osebja in družinske pomoči v državah pošiljateljicah8.
Kljub vse večji razširjenosti pa izziv demence ni vedno prepoznan v nacionalnih politikah in koraki, potrebni za rešitev, niso izvedeni. V zvezi z vse večjim bremenom demence in vplivom, ki ga ima stanje na življenje oseb, ter vse manjšimi viri za shajanje z demenco je treba izboljšanje in vzdržnost oskrbe oseb z demenco postaviti na visoko mesto v javnih in političnih programih v Podonavju. Zlasti je za zagotovitev visoko kakovostne oskrbe tej ranljivi populaciji pomembno, da imajo zdravstveni strokovnjaki ustrezen dostop do znanja in izkušenj na področju demence.
