Simptomi demence
Demenca je vzorec simptomov, ki lahko nastanejo iz različnih vzrokov. Vzorec simptomov je heterogen tako glede vrste (npr. kognicija, vedenje) kot tudi resnosti (blagi do hudi) simptomov.
Kvalitativen in kvantitativen pristop k simptomom demence:
Ključne značilnosti demence obsegajo:
Faze demence
Razvoj patologije v možganih:
Obstajajo različne stopnje kognitivnih motenj: subjektiven kognitivni upad, blag kognitivni upad, blaga demenca, zmerna demenca in huda demenca. Treba je opomniti, da faze demence niso nepredvidljive. Demenca, zlasti demenca pri nevrodegeneracijah, je kontinuum in zato ne obstaja ostrih ločnic med fazami. Faze primarno označuje vključenost v vsakdanje aktivnosti.
V 10-15 % primerov se blaga kognitivna motnja razvije v demenco. V drugih primerih se sčasoma izboljša ali ostane stabilna.
Kategorije simptomov v različnih fazah demence:
Več informacij …
Spodaj lahko najdete dodatne informacije o vrstah blage kognitivne motnje, seznam različnih kognitivnih simptomov pri demenci in pregled specifičnih kliničnih značilnosti najpogostejših oblik demence. Prav tako lahko najdete informacije o psiholoških in okoljskih dejavnikih, ki lahko spremenijo posameznikovo vedenje ter povzetek pogosto spregledanih ohranjenih sposobnosti pri ljudeh z demenco.
Vrste blagega kognitivnega upada:
Kognitivni simptomi demence:
Težave s kognicijo, spremenjeno vedenje, težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti – vse to je običajno pri vseh vrstah demence. Vseeno pa bolezni, ki povzročajo demenco, vplivajo na možgane na različne načine in v različnih predelih, zato so lahko določene težave pri neki vrsti demence dominantne, druge pa manj izrazite. Te spremembe veljajo zlasti za blago do zmerno fazo demence.
Alzheimerjeva bolezen
Pri Alzheimerjevi bolezni osebe najpogosteje prizadene pozabljivost, niso se zmožne spomniti teme nedavnega pogovora in izgubljajo ali založijo predmete. Pri govoru s težavo najdejo prave besede. Lahko imajo težave z načrtovanjem in sprejemanjem odločitev. Izogibajo se lahko zahtevnim nalogam in se umaknejo iz družbe.
Frontotemporalna demenca
Vedenjsko različico frontotemporalne demence označujejo spremembe v vedenju, kot so npr. impulzivnost, prenajedanje, pridobivanje telesne teže, apatija, čustvena otopelost, neustrezno socialno vedenje, ponovljivo, stereotipno ali obsesivno-kompulzivno vedenje ali drugo. Pri jezikovni različici frontotemporalne demence je moteno izražanje in razumevanje.
Vaskularna demenca
Pri vaskularni demenci je hitrost razmišljanja upočasnjena in nastanejo nihanja v razpoloženju. Kognitivna motnja je odvisna od tega, na katerem mestu je prišlo do vaskularne motnje.
Demenca z Lewyjevimi telesci
Pri demenci z Lewyjevimi telesci osebe doživljajo vizualne halucinacije. Kognitivna zmožnost niha. V REM-fazah spanja pride do vedenjskih izpadov (osebe fizično odražajo svoje sanje, tako da kričijo, krilijo z rokami, udarijo partnerja v postelji in padajo s postelje).
Včasih nastopi spremenjeno vedenje zaradi določenega okoljskega ali zunanjega vzroka. Namesto farmakološke rešitve lahko obravnava takšnih stanj osebi z demenco pomaga, da se počuti bolje.
Preveč ali premalo aktivnosti
– osebo z demenco lahko obremenjuje preveč stimulativno okolje – hrupno okolje, preveč možnosti, preveč aktivnosti, preveč oseb, ki ji hkrati govorijo, ves čas prižgan televizor ali radio. Po drugi strani pa je drugi ekstrem premalo aktivnosti, nič stimulacije ali izolacija, kar lahko povzroči spremembe v vedenju.
Vedenje negovalca
– če se negovalec vede avtoritativno, pokroviteljsko ter osebo priganja in ji ukazuje, se lahko takšna oseba počuti nepomembno, nezmožno sprejemati svoje odločitve in posledično lahko nastopi odpor ali verbalno nasilje. Poleg tega lahko nov ali neznan negovalec v osebi na začetku povzroči negotovost in tesnobnost ali celo sovražno nastrojenost. Nastopi lahko tudi večja občutljivost glede osebnega prostora.
Spremembe v rutini in neznanem okolju
– spremembe lahko povzročijo negotovost in pomanjkanje razumevanja o tem, zakaj in kaj se dogaja, povzročijo pa lahko tudi težave z orientacijo v okolju.
Fizikalne značilnosti okolja
– sobna temperatura, hrup, preveč ali premalo svetlobe.
V literaturi so pogosto ocenjene vsakodnevne aktivnosti, ki so pri demenci ovirane. V blagih fazah so osebe z demenco še vedno zmožne začeti in izvesti veliko izmed teh nalog. Ohranjene zmožnosti so seveda odvisne od vrste demence in profila kognitivne motnje.
Nekatere študije kažejo, da se lahko pri osebah z Alzheimerjevo demenco ohranijo spretnosti, kot so igranje na klavir ali slikanje ali celo širok spekter zapletenih kognitivnih sposobnosti (npr. igranje bridgea, domin, sestavljanje sestavljank), čeprav po drugi strani niso zmožne izvesti enostavnih dejanj.
Razlika obstaja tudi med ohranjeno učinkovitostjo in ohranjeno pobudo za obvladovanje instrumentalnih vsakodnevnih aktivnosti. Ugotovili so, da je lahko pri osebah z demenco bolje ohranjena učinkovitost kot pobuda, pri čemer so najbolje ohranjene naloge, kot je priprava vročega napitka in oblačenje.
Treba se je zavedati, da se zmožnost oseb z demenco, da čutijo, ter njihova osebnost, čeprav lahko izgubijo kognitivno zmožnost in zmožnost obvladovanja vsakodnevnih dejavnosti.