V tem delu lahko spoznate vpliv pandemije Covid-19 na ljudi z demenco in njihove skrbnike, kako so se soočili z izzivi in kako lahko to spremeni oskrbo ljudi z demenco tudi v prihodnje.
Spremembe in nove strategije v diagnosticiranju in spremljanju pacientov
V času pandemije so bili osebni obiski in pregledi težavni ali celo nemogoči. V video posnetku si lahko ogledate dva kratka intervjuja o prilagoditvah v času pandemije covid-19 s strokovnjakoma za demenco iz Slovenije in Romunije.
Novi pristopi v načinu zdravljenja
Covid-19 je močno oviral izvajanje zdravljenja, zlasti nefarmakoloških oblik oskrbe. V nadaljevanju spoznajte uporabne rešitve za čas omejenih stikov.
1. Zdravila
Za predpisovanje, prilagajanje in spremljanje uporabe zdravil so bila uporabljena telemedicinska in telefonska posvetovanja, ter telefonske linije za klic v sili. Pristop »oskrba na domu« v obliki interdisciplinarnih skupin, ki izvajajo obiske na domu, bi lahko bil koristen tudi za dostavo zdravil, nefarmakološke posege ter izvajanje ocen stanja in spremljanje pacientov. V domovih za starejše bi lahko bilo zelo koristno, če bi bil za nujne primere na voljo dežurni nevrolog ali psihiater. Druga možnost za dostavo zdravil pacientom so medicinske sestre ali prostovoljci, ki obiskujejo paciente na domu.
2. Nefarmakološke intervencije
Na oblike nefarmakološkega zdravljenja so najbolj vplivale omejitve in zahteve po fizični distanci. V okviru prilagajanja na nove razmere so bile razvite številne rešitve.
Individualne intervencije se lahko prilagodi telemedicinskim ali »on-line« oblikam: kratki video posnetki s predlogi kognitivnih in gibalnih vaj, kognitivne stimulacije, rehabilitacije ipd. Govorno in jezikovno terapijo, kognitivno rehabilitacijo, gibalno vadbo in celo oceno hoje bi lahko izvajali preko telemedicine. Nefarmakološke intervencije se lahko izvajajo v majhnih skupinah, na prostem ali preko spleta. Dober primer je lahko delovna ali gibalna terapija, ki jo izvaja strokovnjak na vrtu z udeleženci na balkonu. Tovrstna oblika ima lahko tudi širše čustvene in socialne koristi.
3. Podpora skrbnikom
Podporo skrbnikom bi lahko zagotovili preko spletnih skupin za podporo in telefonske linije za klice v sili. Uporabni so tudi kratki izobraževalni videoposnetki.
4. Izobraževanje skrbnikov in pacientov
Izobraževanje skrbnikov in pacientov bi se lahko izvajalo z izobraževalnimi videoposnetki, animacijami in drugimi vrstami gradiva (infografike, plakati), ki bi jih lahko pošiljali po elektronski pošti, preko mobilnih aplikacij, socialnih omrežjih ali pa jih prikazovali na spletnih straneh ustanov.
Nekatere od teh rešitev za oskrbo na daljavo bodo zelo verjetno ostale tudi po pandemiji, in sicer v obliki nadgradnje tradicionalnih oblik oskrbe. Izobraževanje negovalcev in pacientov bi se lahko še naprej izvajalo preko spleta z občasnimi osebnimi stiki. Telemedicina je zelo uporabna zlasti za bolnike, ki živijo daleč od bolnišnic in ostalih ustanov. Za učinkovito implementacijo tovrstnih rešitev pa je potrebna prilagoditev zakonodaje, odobritev ustreznih organov in ureditev financiranja.
Komunikacija v realnem času preko spleta.
Primeri: obisk zdravnika ali podporne skupine na daljavo
Vnaprej izdelane informacije, dostavljene preko spleta ali v tiskani obliki preko navadne pošte.
Primeri: navodila za usposabljanje, gradivo za izobraževanje.
Podajanje navodil za osebje, ki ima dostop do ljudi z demenco tudi v času omejitev.
Primeri: Delovna terapija, ki jo izvajajo medicinske sestre.
Podporne tehnologije v času pandemije COVID-19
Dve vrsti podpornih tehnologij sta bili uporabljeni predvsem kot odziv na predpise o socialnem distanciranju v zvezi s COVID-19: glasovni pomočniki za ljudi z demenco, ki živijo doma, in socialni roboti za osebe z demenco, ki živijo v ustanovah.
Glasovni pomočniki
Tovrstne naprave lahko podpirajo neodvisno življenje tako, da ljudi opomnijo na obrok hrane, umivanje, pravočasno jemanje zdravil ali pa se dogovorijo za sestanek. Prav tako lahko zagotovijo prilagodljiva navodila za rutinska opravila, predloge za kakovosten način življenja, zagotovijo dokončanje pomembnih nalog, ter tako strukturirajo dan.
Glasovni pomočniki lahko olajšajo komunikacijo in izboljšajo socialne stike, na primer s telefonskimi klici družinskih članov ali z neposredno povezavo z drugo (oddaljeno) napravo.
V smislu zagotavljanja zabave lahko glasovni pomočniki predvajajo glasbo po prilagojenih seznamih predvajanja, berejo zvočne knjige, pripovedujejo šale, prikazujejo informacije o raziskavah ali zagotavljajo dnevno vremensko napoved.
Socialni roboti
Glede na njihovo sposobnost interakcije in komunikacije z ljudmi lahko te naprave zagotavljajo druženje, kognitivno in socialno stimulacijo ter pomoč pri vsakodnevnem življenju.
Socialni roboti izboljšujejo vključenost in aktivnost ter zmanjšujejo obremenitev skrbnikov.
Kognitivna stimulacija s pomočjo socialnih robotov je lahko v obliki prikazovanja osebnih slik iz preteklosti, predvajanja osebno prilagojene glasbe, obveščanja o dnevnih novicah, spominjanja na pomembne datume in dejavnosti, igranja iger, vključno s šahom, predlogov gibalnih vaj idr.
Roboti v obliki hišnih živali so posebna vrsta družabnih robotov, ki imajo videz, občutek in obnašanje kot živali spremljevalke.
Spremembe in izboljšave v načinu komuniciranja
Virtualne podporne skupine in sklop kratkih izobraževalnih videoposnetkov so bili načini za premagovanje zahtevanega fizičnega distanciranja. Ti alternativni načini komuniciranja lahko tudi v prihodnje dopolnjujejo oz. razširijo način podpore pacientom in njihovim skrbnikom.
Viri:
- Bartneck, C. & Forlizzi, J. A design-centred framework for social human-robot interaction. in RO-MAN 2004. 13th IEEE International Workshop on Robot and Human Interactive Communication (IEEE Catalog No.04TH8759) 591–594 (2004).
- Zubatiy, T., Vickers, K. L., Mathur, N. & Mynatt, E. D. Empowering dyads of older adults with mild cognitive impairment and their sare partners using conversational agents. in Proceedings of the 2021 CHI Conference on Human Factors in Computing Systems 1–15 (ACM, 2021).
- Casey, D. et al. The perceptions of people with dementia and key stakeholders regarding the use and impact of the social robot MARIO. Int. J. Environ. Res. Public. Health 17, E8621 (2020).
- Eachus, P. Pets, people and robots: The role of companion animals and robopets in the promotion of health and well-being. Int. J. Health Promot. Educ. 39, 7–13 (2001).
- Koh, W. Q., Ang, F. X. H. & Casey, D. Impacts of low-cost robotic pets for older adults and people with dementia: Scoping review. JMIR Rehabil. Assist. Technol. 8, e25340 (2021).
- Pike, J., Picking, R. & Cunningham, S. Robot companion cats for people at home with dementia: A qualitative case study on companotics. Dementia 20, 1300–1318 (2021).
