Faze in simptomi demence

Simptomi demence

Demenca je vzorec simptomov, ki lahko nastanejo iz različnih vzrokov. Vzorec simptomov je heterogen tako glede vrste (npr. kognicija, vedenje) kot tudi resnosti (blagi do hudi) simptomov.

Kvalitativen in kvantitativen pristop k simptomom demence:

Ključne značilnosti demence obsegajo:

Kognitivna oviranost

Motnje spomina niso vedno vodilna značilnost. Kognitivna oviranost se lahko nanaša na pozornost in koncentracijo, spomin, jezik, izvršilne funkcije, socialno kognicijo in vizualno-prostorske sposobnosti ter uporabo predmetov (za primere in pojasnila glej 2. del Kognitivni simptomi pri demenci).

Slabše opravljanje vsakodnevnih aktivnosti

Slabše opravljanje vsakodnevnih aktivnosti najprej obsega kompleksne (ali »instrumentalne« naloge, kot so službene obveznosti, organiziranje gospodinjstva, načrtovanje počitnic, ukvarjanje s finančnimi zadevami. Zatem postanejo težje tudi enostavnejše (ali »osnovne«) naloge, npr. samostojno potovanje, priprava obrokov, jemanje zdravil, izbira ustreznih oblačil, vzdrževanje osebne higiene. Nazadnje pa osebe z demenco potrebujejo pomoč pri kopanju, hranjenju, zunanji urejenosti in iskanju izhoda celo v znanem okolju.

Vedenjski in psihološki simptomi demence (BPSD)

Predstavljajo širok spekter, ki obsega apatijo in izgubo pobude, disforijo, razdražljivost, blodno napačno razumevanje, brezciljno tavanje in hojo gor in dol (zlasti pri Alzheimerjevi bolezni), čustveno otopelost, neupoštevanje družbenih pravil, impulzivnost, prenajedanje, stereotipna in ponavljajoča vedenja (zlasti pri frontotemporalnih degeneracijah), nočne izpade in žive halucinacije (zlasti pri boleznih Lewyjevih telesc). Vedenjske spremembe so delno posledica neskladja med zmožnostmi oseb z demenco in zahtev okolja.

Telesni simptomi

Demenca ne povzroča le težav s kognicijo, vedenjem in razpoloženjem, temveč vpliva tudi na telo. Pri Alzheimerjevi bolezni simptomi nastopijo v poznejših fazah (npr. inkontinenca), pri nekaterih drugih vrstah demence pa se lahko razvijejo tudi relativno zgodaj (npr. parksonizem pri demenci z Lewyjevimi telesci ali hiperfagija pri frontotemporalni demenci).

Faze demence

Razvoj patologije v možganih:

Obstajajo različne stopnje kognitivnih motenj: subjektiven kognitivni upad, blag kognitivni upad, blaga demenca, zmerna demenca in huda demenca. Treba je opomniti, da faze demence niso nepredvidljive. Demenca, zlasti demenca pri nevrodegeneracijah, je kontinuum in zato ne obstaja ostrih ločnic med fazami. Faze primarno označuje vključenost v vsakdanje aktivnosti.

Subjektiven kognitivni upad (SCD)

Subjektiven kognitivni upad pomeni, da oseba zazna, da njene kognitivne zmožnosti niso takšne, kot so bile prej, vendar pa so rezultati nevropsihološke presoje znotraj normalnih vrednosti. Osebe, ki poročajo o subjektivnem kognitivnem upadu, imajo večjo verjetnost za razvoj demence, zato jih je treba vključiti v neprekinjeno dolgoročno ocenjevanje. Subjektiven kognitivni upad lahko nastopi tudi pri drugih stanjih, npr. depresiji.

Blag kognitivni upad (MCI)

Blag kognitivni upad je prehodno stanje med običajnim kognitivnim staranjem in blago demenco3. Obstajati mora dokaz za zaskrbljenost glede spremembe v kogniciji v primerjavi s predhodno ravnjo pri zadevni osebi in učinkovitost osebe mora biti manjša, kot je pričakovano za starost in izobrazbo takšnega posameznika. Vendar te težave ne izpolnjujejo kriterija za demenco in oseba je funkcionalno samostojna pri vsakodnevnih aktivnostih. Sprememba lahko nastane v eni ali več kognitivnih domenah (npr. spomin, izvršilna funkcija, pozornost, jezikovne ali vizualno-prostorske spretnosti). Blag kognitivni upad se običajno deli glede na prisotnost motnje spomina na upad z izgubo spomina ali brez. Odvisno od prizadetega področja se lahko oceni etiologija blagega kognitivnega upada (glej 2. del). Blag kognitivni upad lahko vpliva na zakonske odnose v smislu pomanjkanja komunikacije, izgube medsebojnosti, slabšega izražanja pozitivnih čustev in slabše zakonske povezanosti. Pri začetnem opažanju simptomov blagega kognitivnega upada lahko oseba občuti tesnobnost in razdražljivost v svojem čustvenem stanju.
V 10-15 % primerov se blaga kognitivna motnja razvije v demenco. V drugih primerih se sčasoma izboljša ali ostane stabilna.

Blaga vedenjska motnja(MBI)

Glavne lastnosti blage vedenjske motnje so vztrajne ali vse večje spremembe v vedenju ali osebnosti. Spremembe se lahko nanašajo na motivacijo (npr. apatija, nespontanost, ravnodušnost), obvladovanje razpoloženja (npr. tesnobnost, razdražljivost), nadzor impulzivnosti (npr. stanje brez zadržkov, vedenje, odvisno od dražljajev), družbeno neustreznost (npr. izguba empatije, izguba tankočutnosti) ali nenormalno dojemanje ali nadzor misli (npr. blodnje, halucinacije). Spremembe v vedenju morajo biti dovolj resne, da povzročijo motnjo v medosebnih odnosih ali zmožnosti ustreznega opravljanja dela na delovnem mestu, vendar so posamezniki običajno zmožni ohranjati neodvisnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Spremembe niso posledica zdravstvene ali psihiatrične motnje. Blaga vedenjska motnja in blag kognitivni upad lahko sočasno obstajata. Blaga vedenjska motnja je običajno predhodnica vedenjske različice frontotemporalne demence.

Blaga demenca

Ločnica med blagim kognitivnim upadom ali blago vedenjsko motnjo in blago demenco je v vplivu sprememb na posameznikovo vsakdanje življenje in njegovo opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Funkcionalni upad pokaže jasno hierarhijo, kjer instrumentalne aktivnosti, kot so kuhanje, nakupovanje in obvladovanje zdravil, postanejo rahlo omejene, medtem ko je vpliv na osnovne dejavnosti, kot so osebna higiena, oblačenje in prehranjevanje, običajno viden v fazi zmerne demence. Posebnosti blage demence so odvisne od bolezni, ki jo je povzročila (glej 2. del Opis težav glede na obliko demence).

Zmerna demenca

V fazi zmerne demence se začnejo brisati razlike, povezane z boleznimi, ki povzročijo demenco. Osebe imajo resne težave s spominom in slabo presojo. Lahko so zmedene glede časa ali kraja. Prav tako imajo lahko težave s priklicem svojih osebnih informacij, kot je naslov ali telefonska številka. V tej fazi ljudje običajno potrebujejo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot je oblačenje, tuširanje in osebna higiena, ter zlasti z bolj zapletenimi opravili, kot je priprava obrokov, jemanje zdravil in opravljanje prostočasnih dejavnosti. Spremenjeno vedenje postane pogostejše, vključno z apatijo, razdražljivostjo, blodnjami in halucinacijami. V fazi zmerne demence ni več mogoče ohranjati prejšnjega življenjskega stila. Službo je treba opustiti in znotraj in zunaj družine se spremenijo vloge, skrči se družbena mreža, dejavnosti zunaj doma (klubi, prostovoljno delo itd.) se zmanjšajo, osebe potrebujejo pomoč pri vsakdanjih dejavnostih, kot so nakupovanje, gospodinjska dela, družinska srečanja, potovanje itd.

Huda demenca

Poleg upada kognicije in spremenjenega vedenja se poslabša tudi telesno delovanje. Cikel spanja in zbujanja lahko postane moten. Osebe imajo lahko težave s prehranjevanjem in požiranjem in morda niso več zmožne nadzirati mehurja in prebave. Osebe imajo pogosto težave s hojo in večkrat padejo. Lahko tudi doživijo napade. So bolj dovzetne za okužbe, kot je pljučnica, kar je najpogostejši vzrok za smrt pri osebah z demenco. V pozni fazi demence večina posameznikov potrebuje nenehno pomoč in pogosto so sprejeti v domove za bolniško nego. Negovalci in strokovnjaki se morajo zavedati, da lahko osebe s hudo demenco še vedno izkusijo pozitivna čustva (udobje, dotik, glas).

Kategorije simptomov v različnih fazah demence:

Več informacij …

Spodaj lahko najdete dodatne informacije o vrstah blage kognitivne motnje, seznam različnih kognitivnih simptomov pri demenci in pregled specifičnih kliničnih značilnosti najpogostejših oblik demence. Prav tako lahko najdete informacije o psiholoških in okoljskih dejavnikih, ki lahko spremenijo posameznikovo vedenje ter povzetek pogosto spregledanih ohranjenih sposobnosti pri ljudeh z demenco.

Vrste blagega kognitivnega upada:

Kognitivni simptomi demence:

Izzivi glede na obliko demence

Težave s kognicijo, spremenjeno vedenje, težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti – vse to je običajno pri vseh vrstah demence. Vseeno pa bolezni, ki povzročajo demenco, vplivajo na možgane na različne načine in v različnih predelih, zato so lahko določene težave pri neki vrsti demence dominantne, druge pa manj izrazite. Te spremembe veljajo zlasti za blago do zmerno fazo demence.

Alzheimerjeva bolezen

Pri Alzheimerjevi bolezni osebe najpogosteje prizadene pozabljivost, niso se zmožne spomniti teme nedavnega pogovora in izgubljajo ali založijo predmete. Pri govoru s težavo najdejo prave besede. Lahko imajo težave z načrtovanjem in sprejemanjem odločitev. Izogibajo se lahko zahtevnim nalogam in se umaknejo iz družbe.

Frontotemporalna demenca

Vedenjsko različico frontotemporalne demence označujejo spremembe v vedenju, kot so npr. impulzivnost, prenajedanje, pridobivanje telesne teže, apatija, čustvena otopelost, neustrezno socialno vedenje, ponovljivo, stereotipno ali obsesivno-kompulzivno vedenje ali drugo. Pri jezikovni različici frontotemporalne demence je moteno izražanje in razumevanje.

Vaskularna demenca

Pri vaskularni demenci je hitrost razmišljanja upočasnjena in nastanejo nihanja v razpoloženju. Kognitivna motnja je odvisna od tega, na katerem mestu je prišlo do vaskularne motnje.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Pri demenci z Lewyjevimi telesci osebe doživljajo vizualne halucinacije. Kognitivna zmožnost niha. V REM-fazah spanja pride do vedenjskih izpadov (osebe fizično odražajo svoje sanje, tako da kričijo, krilijo z rokami, udarijo partnerja v postelji in padajo s postelje).

Psihološki in okoljski vzroki za spremenjeno vedenje

Včasih nastopi spremenjeno vedenje zaradi določenega okoljskega ali zunanjega vzroka. Namesto farmakološke rešitve lahko obravnava takšnih stanj osebi z demenco pomaga, da se počuti bolje.

Preveč ali premalo aktivnosti

– osebo z demenco lahko obremenjuje preveč stimulativno okolje – hrupno okolje, preveč možnosti, preveč aktivnosti, preveč oseb, ki ji hkrati govorijo, ves čas prižgan televizor ali radio. Po drugi strani pa je drugi ekstrem premalo aktivnosti, nič stimulacije ali izolacija, kar lahko povzroči spremembe v vedenju.

Vedenje negovalca

– če se negovalec vede avtoritativno, pokroviteljsko ter osebo priganja in ji ukazuje, se lahko takšna oseba počuti nepomembno, nezmožno sprejemati svoje odločitve in posledično lahko nastopi odpor ali verbalno nasilje. Poleg tega lahko nov ali neznan negovalec v osebi na začetku povzroči negotovost in tesnobnost ali celo sovražno nastrojenost. Nastopi lahko tudi večja občutljivost glede osebnega prostora.

Spremembe v rutini in neznanem okolju

– spremembe lahko povzročijo negotovost in pomanjkanje razumevanja o tem, zakaj in kaj se dogaja, povzročijo pa lahko tudi težave z orientacijo v okolju.

Fizikalne značilnosti okolja

– sobna temperatura, hrup, preveč ali premalo svetlobe.

Ohranjene zmožnosti

V literaturi so pogosto ocenjene vsakodnevne aktivnosti, ki so pri demenci ovirane. V blagih fazah so osebe z demenco še vedno zmožne začeti in izvesti veliko izmed teh nalog. Ohranjene zmožnosti so seveda odvisne od vrste demence in profila kognitivne motnje.

Nekatere študije kažejo, da se lahko pri osebah z Alzheimerjevo demenco ohranijo spretnosti, kot so igranje na klavir ali slikanje ali celo širok spekter zapletenih kognitivnih sposobnosti (npr. igranje bridgea, domin, sestavljanje sestavljank), čeprav po drugi strani niso zmožne izvesti enostavnih dejanj.

Razlika obstaja tudi med ohranjeno učinkovitostjo in ohranjeno pobudo za obvladovanje instrumentalnih vsakodnevnih aktivnosti. Ugotovili so, da je lahko pri osebah z demenco bolje ohranjena učinkovitost kot pobuda, pri čemer so najbolje ohranjene naloge, kot je priprava vročega napitka in oblačenje.

Treba se je zavedati, da se zmožnost oseb z demenco, da čutijo, ter njihova osebnost, čeprav lahko izgubijo kognitivno zmožnost in zmožnost obvladovanja vsakodnevnih dejavnosti.