Prehod pomeni, da se pri osebi spremeni relativno stabilna faza demence, kar zahteva različne prilagoditve v organizaciji življenja. V času demence obstaja več predvidljivih prehodov in v poznejših fazah to pogosto vključuje premestitev v eno ali več okolij, kjer je oseba deležna oskrbe.
Kateri so težki prehodi v demenci?
Oseba z demenco bo po vsej verjetnosti izkusila različne kritične dogodke, ki bodo prinesli bistveno spremembo v življenjskih okoliščinah. Prvi izmed takšnih dogodkov je sprememba družbenega okolja, ko pridejo na dom nove osebe v pomoč domačemu negovalcu. Drugi dogodek je, ko je treba domačo oskrbo nadgraditi s storitvami zunaj doma. To zahteva prilagoditev na nova okolja in veliko drugih ljudi. Zelo težaven prehod je sprejem v bolnišnico ali na urgenco. To so skoraj »toksična« okolja za osebe z demenco. Še en težaven prehod, skozi katerega morajo iti skoraj vse osebe z demenco, je premestitev v institucionalno oskrbo, ko domača oskrba ni več mogoča ali želena.
Priprava udeležencev
Osebe z demenco in njihove negovalce je treba pripraviti in poučiti o prehodih dovolj zgodaj pred kritičnim dogodkom ter tudi med in po prehodu. Vsi vpleteni potrebujejo informacije ob spremembi okolja iz doma v bolnišnico ali ustanovo za oskrbo, od oskrbnega doma do urgentnega oddelka, od ene ekipe negovalcev do druge.
Pretok informacij
Bistvena je pravočasna in izčrpna komunikacija med ustanovami in znotraj njih, do česar pa običajno ne pride. Osebe z demenco, negovalci in izvajalci zdravstvene oskrbe bi si morali izmenjati zdravstveno dokumentacijo in oblike vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe in pri tem poskrbeti za varnost podatkov. Z izmenjavo informacij se lahko izognemo neželenim izidom, ki so pogosto povezani s prehodi v oskrbi, npr. ponovne hospitalizacije, obiski urgentnega oddelka, napake z zdravili in stiska negovalca. S standardnimi pristopi se lahko z obrazci in protokoli prenosa izboljša natančnost in hitrost informacij ter zmanjša tveganje napak.
Ponovna ocena osebnih ciljev in izbir
Med prehodi v oskrbi je bistveno ponovno proučiti posameznikove izbire in cilje glede zdravljenja in oskrbe, vključno z zdravstvenimi oporokami, in načrtovati čas ob koncu življenja. Če oseba z demenco ni zmožna sodelovati pri odločanju, morajo biti vključeni negovalci in osebe, ki to osebo dobro poznajo. Po vsaki hospitalizaciji ali drugi bistveni spremembi ravni ali okolja oskrbe je treba ponovno proučiti cilje in izbire vpletene osebe, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti težavam na področju varnosti, zdravstvenim potrebam in zmožnosti osebe za obvladovanje težav.
