Prepoznavanje demence

Seznanite se z diagnostiko demence ter presojami, orodji in tehnologijami, ki se uporabljajo v različnih poklicih.

Odkrivanje demence

Kaj pomeni odkrivanje demence?

»Odkrivanje« pomeni prepoznavanje nečesa, kar prej še ni bilo zaznano. Pri demenci se »odkrivanje« povezuje z dvema različnima scenarijema. Prvi je prepoznavanje vzorca kognitivnih in/ali vedenjskih sprememb, ki naznanjajo razvoj demence ali nakazujejo na njene najbolj zgodnje faze, a so tako subtilne, da predhodno niso bile opažene. Drugi scenarij pa je razlaga kognitivnih in/ali vedenjskih sprememb kot simptomov demence, ki so bili predhodno napačno razumljeni.

Odkrivanje demence pomeni opažanje subtilnih sprememb v kogniciji, funkcionalnih zmožnostih ali vedenju.

Na odkrivanje demence je treba gledati z dveh plati: s perspektive osebe, pri kateri je odkrita demenca, in s perspektive osebe, ki odkrije demenco.

V začetni fazi demence se večina ljudi zaveda svojih težav in zmanjšanih zmožnosti. Pogosto jim je nerodno, občutijo frustracijo ali pa jih je sram. Zelo težko priznajo svoje težave, še težje pa jih razkrijejo drugim. Zatorej je razumljivo, da osebe z demenco zmanjšujejo pomen svojih težav, jih skrivajo ali prikrivajo. Na primer, vztrajajo, da ni nič narobe kljub očitnim spodrsljajem, napakam in nezgodam (zavračanje), ali pa prenehajo z dejavnostmi in nalogami, pri opravljanju katerih menijo, da bodo imele težave, in to npr. pojasnijo s tem, da jim te dejavnosti niso več pomembne ali zanimive (izogibanje, umik).

Nasprotno pa lahko v fazi hude demence popolnoma izgubijo zavedanje o težavah (anosognozija). V takšnih primerih je nemogoče in se osebe ne sme prepričevati, da ima težave in da potrebuje pomoč.

Osebe, ki se zavedajo kognitivne motnje, slabšega opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, vedenjskih sprememb, lahko občutijo čustva negotovosti, jeze, nestrpnosti in nemoči ter so lahko razprte med željo po pomoči in bojaznijo pred vdorom v zasebnost.

Kakšna je razlika med odkrivanjem, preiskavami in diagnozo?

Odkrivanje pomeni …

… opaziti, da se je nekaj spremenilo ali je nenavadno. Oseba, ki prepozna spremembo ali anomalijo, je lahko posameznik, ki se je spremenil in ki se mu dogajajo spodrsljaji ali napake, ali pa družinski član, sodelavec, naključni opazovalec na javnem mestu ali zdravnik v svoji ordinaciji. V vsakem primeru odkrivanje nastopi pred diagnozo.

Diagnoza je …

… opredelitev rezultatov v katalogu zdravstvenih stanj (na primer: demenca, depresija) in prepoznava (biološkega) vzroka (na primer: prevelik odmerek droge, kap, Alzheimerjeva bolezen).

Preiskava je opredeljena kot …

… sistematično iskanje nečesa, kar je skrito, npr. še ne predstavlja očitnih znakov. Pri navidezno zdravih ljudeh preiskave na splošno niso priporočljive.

Za odkrivanje demence morate poznati najzgodnejše znake demence v smislu sprememb v kogniciji, dnevnih aktivnostih, vedenju in medosebnih odnosih.

Odkrivanje demence je treba ločiti od prepoznave motnje, ki je vzrok za demenco. V veliko primerih se lahko vzrok za demenco ugane iz vzorca simptomov, z gotovostjo pa se ga lahko dokaže z laboratorijskimi ocenami (npr. biooznačevalci) in metodami slikanja možganov.

Preberite več o biooznačevalcih in slikanju možganov v podpoglavju »Pravočasna diagnoza«.

Kateri so zgodnji znaki demence?

Zgodnji znaki se lahko nanašajo na kateri koli vidik vzorca simptomov demence. Nekaj primerov:

Pozornost
hitra izguba pozornosti, izgubljanje niti pogovorov, raztresenost
Spomin
pozabljanje datumov ali dogodkov, nenehno spraševanje po istih informacijah
Orientacija
mešanje časa v dnevu ali dneva v tednu, izgubljanje v nepoznanem okolju
Jezik
pomanjkanje globine, logike in natančnosti; težave pri iskanju besed med govorjenjem
Izvršilne funkcije
težave pri ravnanju z denarjem, načrtovanju potovanja ali vodenju gospodinjstva
Vsakodnevne aktivnosti
naloge trajajo dlje, težave v službi in pri bolj zapletenih nalogah
Vedenje
manjša pobuda, spremembe pri družbenih stikih, razdražljivost, neučakanost
Medosebni odnosi
manj empatije in naklonjenosti, manj zanimanja za druge, večja trenja

To kaže, da se je verjetno zgodilo veliko stvari, preden so osebe s sumom na demenco in njihovi negovalci prišli k zdravstvenemu strokovnjaku. Lahko so izkusili neuspehe, spodrsljaje ali nezgode, konflikte in nesoglasja in so bili najverjetneje zaskrbljeni, negotovi ali jih je bilo strah. V takšni situaciji negotovosti in napetosti je strokovnjakova vloga pojasniti, kaj se dogaja, in po možnosti sporočiti slabo novico.

Kdo bi moral biti sposoben odkriti demenco?

Ker se demenca pogosteje pojavi s starostjo, bi se morali vsi, ki so redno v stiku s starejšimi odraslimi, zavedati njenih svarilnih znakov. To seveda velja za zdravstvene in socialne strokovnjake, kamor spadajo zdravniki, psihologi, medicinske sestre, bolnišnično osebje, socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti in farmacevti. Poleg tega bi moralo biti izobraževanje na področju demence in njene zgodnje pojavne oblike organizirano tudi za policijo, trgovce, osebe, zaposlene v javnem prevozu, bančne uslužbence in druge. Večja ozaveščenost javnosti o demenci ni le predpogoj za postavitev pravočasne diagnoze in zdravljenje, temveč je pomembna tudi za nudenje pomoči in podpore osebam z demenco ter za razvoj demenci prijazne družbe. 

Vsi bi morali biti sposobni odkriti demenco.

Kaj je treba narediti ob sumu na demenco?

Posamezniku je lahko zelo težko, ko pridejo na dan njegove zmanjšane zmožnosti ali spremembe v vedenju. Zato je pomembno, da strokovnjaki in laiki niso neposredni, temveč da k osebi pristopijo zelo nežno in diplomatsko ter začnejo s tem, kar so opazili. Pogovor o opažanjih je treba opraviti sočutno, razumevajoče in v duhu pomoči in podpore.

Kadar je možno in ustrezno, je treba osebe spodbujati, da se pogovorijo s svojim družinskim zdravnikom ali stopijo v stik z organizacijo za paciente v svojem okolju.

Kadar se osebe z demenco sploh ne zavedajo svojih težav, se jih ne sme siliti v to, da sprejmejo simptome, ki jih vidijo drugi. Namesto tega je treba vzpostaviti spoštljiv odnos brez obsojanja ter z osebo sodelovati, da se omili vpliv demence na vsakdanje življenje.

Kakšne so prednosti odkrivanja demence?

Zgodnje odkrivanje predstavlja veliko prednosti za pomoč posameznikom z demenco in njihovim družinam. Zaradi napredujoče narave večine vrst demenc je najbolj priporočljivo, da se posamezniki vključijo v razpoložljive načine zdravljenja, klinične preskuse, izrazijo svoje želje in naredijo načrte za naprej v zgodnjih fazah tega stanja. Osebe, ki se zavedajo svojih težav, in njihovi negovalci lahko načrtujejo prihodnost, tako da pred poslabšanjem kognicije pripravijo smernice za prihodnje zdravljenje in uredijo finančne in pravne zadeve. Lahko uredijo tudi vprašanja glede varnosti in se vključijo v svetovanje o shajanju z vedenjskimi motnjami, povezanimi z napredovanjem demence. Zgodnje odkrivanje lahko pomaga tudi izvajalcem zdravstvenega varstva, da izboljšajo oskrbo, ki jo nudijo.

Zgodnji znaki demence pa so lahko tudi posledica drugih vzrokov, zato prepoznavanje teh znakov omogoča zdravnikom, da ugotovijo in zdravijo reverzibilna stanja, kot so depresija ali telesne bolezni.

Odkrivanje demence pri osebnem zdravniku

Splošni zdravniki in njihovo zdravstveno osebje so v edinstvenem položaju pri odkrivanju demence, saj pogosto poznajo osebe, ki k njim hodijo že dlje časa, zato je več možnosti, da bodo opazili subtilne spremembe v kogniciji, funkcionalnih zmožnostih ali vedenju. Osebni zdravniki so osebam z demenco običajno tudi vstopna točka v zdravstveni sistem. Splošni zdravnik lahko uporabi orodja za odkrivanje kognitivnega upada, pri čemer oceni različna kognitivna področja in razpoloženje ter se pogovori z negovalci. Takšno ocenjevanje mora obsegati naslednje vidike:

  • posameznikovo starost
  • raven izobrazbe
  • soobolevnost
  • družinsko anamnezo
  • sočasno jemanje zdravil
  • družbeni status
  • vsakodnevne aktivnosti

Odkrivanje demence v splošni bolnišnici

Po ocenah sodeč ima demenco približno 40 % starejših odraslih, ki so sprejeti v splošne bolnišnice (5). Samo polovici izmed njih je bila pred sprejemom postavljena diagnoza demence. Običajno takšne osebe niso sprejete zaradi demence, ampak zaradi druge (fizične) zdravstvene težave. V splošnih bolnišnicah se redko opravi sistematična preiskava za demenco. Sum na demenco se pojavi šele, ko osebe pokažejo vedenje, ki ne ustreza strukturam in procesom bolnišnice. Osebe na primer:

  • se ne znajdejo v neznanem okolju
  • si napačno razlagajo situacije
  • s težavo izrazijo svoje težave in potrebe
  • zavračajo zdravstvene ukrepe
  • ne sodelujejo
  • kažejo nočni nemir, tesnobnost ali agresijo
  • razvijejo delirij

Več informacij …

V tem poglavju lahko preberete, kako se osebe z Alzheimerjevo boleznijo zavedajo demence, katere subtilne spremembe, povezane z demenco se najprej pojavijo v vsakodnevnem življenju in zakaj so testiranja tako natančna.

V fazi blage demence se večina ljudi zaveda svojih težav, z napredovanjem demence pa zavedanje o težavah upada. V fazi hude demence lahko zavedanje o težavah popolnoma izgine. To se imenuje »anosognozija«.

Določene subtilne spremembe so lahko družinskim članom, prijateljem, sosedom in sodelavcem ter tudi zdravstvenim in socialnim delavcem  opozorilni znak za začetno demenco. Spremembe se lahko nanašajo na kateri koli vidik vzorca simptomov. Večja pozabljivost je pogost znak, a še zdaleč ne edini in tudi ni vedno prisoten. Spodaj je naštetih nekaj primerov.

Pozornost

Oseba zlahka zgubi pozornost; izgubi nit pogovora; ne more opravljati dveh stvari hkrati.

Spomin

Oseba se ne spomni, kje je pustila običajne predmete; pogosto išče ključe, očala in druge predmete; pozablja imena; ne spomni se, kaj je jedla za zajtrk; gre iz trgovine, ne da bi plačala; kadar jo večkrat vprašate isto vprašanje, se tega ne zaveda; pozabi iti po vnuke v vrtec; za priklic spomina se zanaša na prijatelje ali družino ali druge načine pomoči.

Orientacija

Ne najde poti do sestanka; ni prepričana, kateri čas v dnevu ali dan v tednu je; ima težave pri presoji, koliko časa je preteklo;  s težavo se orientira v neznanem okolju, npr. v hotelu.

Jezik

Med govorom ima težave najti pravo besedo; s težavo bere in piše; med pogovorom sprašuje popolnoma nepomembna vprašanja; v pogovorih ji manjkata globina in logika; jezik postaja nerazločen in brez pravega pomena; poslabšuje se njeno črkovanje, postavljanje ločil in slovnica; pisava osebe postaja težko berljiva.

Izvršilne funkcije

Težave pri postavljanju dogodkov v zaporedje, ko pripravlja kavo ali pere perilo; težave s pripravo ali sledenjem načrtu ali z reševanjem nalog, sestavljenih iz več korakov; težave pri izvrševanju zapletenih navodil ali uporabi računalnika; težave pri ugotavljanju zneska, kadar plačuje s kovanci ali bankovci; ni zmožna pripraviti davčne napovedi; številke pretvarja v besede, ko piše račune ali potrdila; opusti ali prestavlja aktivnosti, ki ji prej niso predstavljale težave, kot je nakupovanje, urejanje računov, izvajanje popravil, načrtovanje počitnic;

Presoja in odločanje

Težave z razumevanjem, kaj je pravično in smiselno; stvari preplača; enostavno se jo prepriča v nakup stvari, ki jih ne potrebuje.

Rokovanje s predmeti

S težavo si zaveže vezalke ali uporablja orodja.

Vizualno-prostorske zmožnosti

Težave z obdelavo vizualnih informacij, kot je določanje razdalj; težave pri razlikovanju barv.

Vsakodnevne aktivnosti

Težave pri kuhanju; zanemarja gospodinjska opravila; težave v službi (naloge opravlja dlje časa, je manj produktivna pri delu, ne zmore obvladovati prej rutinskih opravil, konflikti na delu); slabša kakovost vožnje (nesreče, cestni prekrški, prekoračevanje dovoljene hitrosti, vozi brez varnostne razdalje).

Vedenje in družbeno ravnanje

Prej sramežljiva oseba postane vzkipljiva ali pa prej ekstrovertirana oseba se vse bolj umika iz družbenih dogodkov; z nerodnimi izgovori odpoveduje tedenska srečanja s prijatelji; ne posluša ljudi, ko govorijo; izgublja zanimanje za otroke in vnuke; vedenje brez zavor, kot je govorjenje s tujci ali pripovedovanje neustreznih šal.

Tesni medosebni odnosi

Pomanjkanje družbene vzajemnosti, nesporazumi, trenja, pomanjkanje harmonije;  vse večja tišina; nepovezanost; manjša odzivnost; manjša zmožnost brati obrazne izraze ali razumeti namige; ne opazi, ko zakonec potrebuje pomoč; kaže manj ali več zanimanja za intimo in spolnost; zamenjava vlog (drugi družinski člani morajo prevzeti vloge in odgovornosti, ki so jim tuje); se manj vključuje v pogovor; trmasto in prepirljivo vedenje; hitreje se užali ali razjezi.

Pozitivna napovedna vrednost kaže razmerje med osebami, ki dejansko imajo bolezen, in tistimi, pri katerih je bil test za bolezen pozitiven. Pozitivna napovedna vrednost je močno odvisna od razširjenosti stanja med testirano populacijo. Na primer, v populaciji, kjer je razširjenost demence 80-odstotna (na primer, v zaprtem oddelku oskrbnega doma), je pozitivna napovedna vrednost testa za demenco 97-odstotna. V spominski kliniki, kjer je razširjenost demence samo 30-odstotna, pozitivna napovedna vrednost istega testa pade na 77 %. To pomeni, da ena tretjina posameznikov, pri kateri test pokaže pozitiven rezultat, nima demence. Pri splošni populaciji je razširjenost demence približno 6-odstotna. Tukaj je pozitivna napovedna vrednost testa samo 34-odstotna. To pomeni, da dveh tretjini tistih, pri katerih je test pozitiven, nima demence.

Deli:
Prejšnji v temi demenca
Prvočasna diagnoza
Naslednji v temi demenca
Uvod v prepoznavanje demence

Več o demenci
Razumevanje demence
Prepoznavanje demence
Zdravljenje demence

Seznam institucij, ki delujejo na področju demence

Stopite v stik s strokovnjaki v vaši okolici. Poiščite ustanove, poklicne skupine in posameznike, ki delujejo na področju demence.

Seznam kontaktov

Informacije za strokovnjake

Povežite se z drugimi strokovnjaki, ki delujejo na področju demence in spoznajte koristi sodelovanja

Spoznajte koristi sodelovanja z drugimi strokovnjaki zdravstvene in socialne oskrbe ter individualnih načrtov obravnave, ki se osredotočajo na posameznika. Ustvarite si jasno podobo o koristih sodelovanja več strok in skupnih načrtov obravnave.

Povežite se s strokovnjaki na področju demence

Informacije za podjetja

Bi vaše podjetje želelo vzpostaviti storitev ali začelo projekt na področju demence?

Zbrali smo nasvete, kako uresničiti lastno vizijo, vam bodo pomagali najti navdih za vzpostavitev ali izboljšanje vaše storitve za osebe z demenco in njihove negovalce. Oglejte si primere dobrih praks vodenja, širjenja informacij in financiranja projekta.

Vzpostavite storitev na področju demence