Veliko starostnikov toži o svoji kogniciji, zlasti spominu. Morda potrebujejo več časa, da se spomnijo stvari, hitreje jim upade koncentracija in lahko imajo težave pri opravljanju več stvari hkrati. Težko je natančno ločiti, ali so te spremembe normalne ali pa bi moralo osebo to skrbeti in bi morala obiskati zdravnika.
Eden izmed razlogov, da demenca pogosto ni odkrita v zgodnji fazi, je, da splošna javnost in pogosto tudi strokovnjaki obravnavajo znake in simptome demence kot običajen del staranja in demence ne vidijo kot nečesa, kar bi bilo treba obravnavati npr. v zdravnikovi ordinaciji. Pomembno je vedeti, da demenca ni običajno stanje v starosti niti neko stanje duševne bolezni. Demenca je zdravstveno stanje, ki ima svoje vzroke in prepoznavne ter obvladljive simptome.
Kriteriji za razlikovanje med običajnim staranjem in demenco
V večini primerov (tj. pri nevrodegenerativnih boleznih možganov) se demenca razvija postopoma in ni neke stroge ločnice med običajnim staranjem in začetnim stadijem demence. Vseeno pa obstajajo trije enostavni kriteriji za ločevanje med njima: (1) Hitrost spreminjanja; (2) Trajanje motnje; (3) Vpliv motnje na vsakodnevne aktivnosti1.
1. Hitrost spreminjanja
Z leti upadejo določene kognitivne zmožnosti. To velja zlasti za kognitivne zmožnosti, kje je treba pridobivati in obdelovati nove informacije, tj. spomin, izvršilne funkcije in kognitivna hitrost. Te zmožnosti so včasih poimenovane »tekoča inteligenca«. Vendar je hitrost spreminjanja s časom zelo počasna. Druge kognitivne zmožnosti, ki obsegajo znanje ali modrost (ki se včasih imenujejo »kristalna inteligenca«), s starostjo ostanejo razmeroma stabilne in zato niso posebej uporabne za prepoznavo demence.
Hitrost kognitivnega upada pri običajnem staranju in demenci
2. Trajanje motnje:
Ker so pri nevrodegenerativnih boleznih možganov zmanjšana kognitivna zmožnost in vsakodnevne aktivnosti ter vedenjske spremembe posledica ireverzibilne škode in izgube živčnih celic in povezav med živčnimi celicami, simptomi ne minejo in se sčasoma poslabšajo, čeprav so mogoča nihanja med dnevi. Občasni padci pozornosti, spomina, orientacije ali iskanje besed običajno niso pokazatelji zgodnjega stadija demence.
3. Vpliv motnje na vsakodnevne aktivnosti:
Po definiciji demenco označujejo zmanjšane kognitivne in/ali funkcionalne zmožnosti, ki so dovolj resne, da vplivajo na običajne vsakodnevne aktivnosti osebe. Blaga in občasna pozabljivost ali iskanje besed, ki ne vpliva na vsakodnevne aktivnosti posameznika, ni del demence, čeprav se lahko takšni manjši simptomi (»blag kognitivni upad«) z leti postopoma razvijejo v demenco. Pomembno je vedeti, da lahko visoko izobraženi posamezniki močno kompenzirajo kognitivni upad, s čimer njihovo vsakdanje življenje ostane nespremenjeno.
Seveda lahko običajne spremembe postopoma postanejo resnejše in osebe lahko doživijo blag kognitivni upad in posledično tudi demenco (več v »Plati in faze demence«). Diagnoza se lahko potrdi šele po kompleksnih presojah (več v »Prepoznavanje demence«).
Več informacij …
Zdaj, ko ste se spoznali z razlikami med normalnim staranjem in demenco, si lahko ogledate podroben seznam primerjave znakov normalnega staranja in demence.
Razlikovanje med znaki običajnega staranja in demence
V spodnji tabeli so predstavljeni primeri možnih sprememb, nastalih zaradi običajnega staranja ali zaradi zgodnje demence, s čimer so prikazane majhne razlike med njima. Ne glede na to je pomembno vedeti, da se ljudje med seboj razlikujemo in da ne bo vsaka oseba z demenco kazala vseh teh sprememb.
Primerjava znakov običajnega staranja in demence:
